Čutila
Človeško oko razlikuje 500 odtenkov sive barve.
Z odprtimi očmi ne moremo kihati.
Vsako uho je popolnoma individualno, kakor prstni odtisi. Yahoo je celo raziskal tehnologijo, ki omogoča, da odklenete telefon, ko ga držite ob ušesu.
Zrak ob kihanju potuje s 50 kilometri na uro.
Vsaka žival živi v nekem okolju. V okolju so hrana in številne nevarnosti. Organizem mora zaznati dražljaje iz okolja ter se ustrezno odzvati nanje. Najpomembnejša vloga čutil je torej zaznavanje sprememb v okolju ter posredovanje vzburjenja živčnim celicam, ki nato sprožijo ustrezen odziv na dražljaj.
POZNAMO:
- čutila v koži,
- čutilo za okus,
- čutilo za voh,
- čutilo za vid in
- čutilo za sluh.
ČUTILO ZA TIP
Z otipavanjem spoznavamo obliko, velikost, kakovost, površino in težo predmetov.
Čutilo za tip je zelo pomembno, saj slepi lahko z otipavanjem spoznavajo predmete in se znajdejo v prostoru, ki jih obdaja.
Za vročino, mraz in bolečino so občutljivi živčni končiči, ki se razpletajo v koži
Ta mesta imenujemo točke. Točke za mraz in vročino so zelo neenakomerno porazdeljene v koži, ponekod jih je več, drugje manj.
ČUTILO ZA OKUS – JEZIK
Z njim spoznavamo kemične lastnosti snovi, zlasti hrane. Sprejemniki tega čutila so predvsem na konici, korenu in robovih jezika. Zgrajeni so zelo preprosto. Čutnice so v posebnih mešičkih, ki jih imenujemo okušalni popki. Snovi, ki se v slini tope, zdražijo okušalne čutnice.
Razločujemo štiri glavne okuse:
- Sladko
- Slano
- Kislo
- Grenko
Pri okušanju hrane sodeluje v veliki meri še čutilo za voh.
This work is licensed under CC BY-NC-SA 4.0 
ČUTILO ZA VOH – NOS
Čutilo za voh je pomembno, ker moremo z njim spoznati, če niso morebiti kakšne neprijetne ali škodljive snovi v zraku, ki ga vdihavamo. Tudi pri prebavljanju hrane je ta čut pomemben, saj nam vonj hrane zbuja tek in povzroča močnejše izločanje prebavnih sokov.
Če je vohalna sluznica prevlažna ali presuha, je manj občutljiva, zato ob nahodu slabo vohamo. Tedaj se nam tudi zdi, da ima jed manj okusa. Vohalne čutnice otope, če kake vonjave dlje vplivajo nanje. Npr. če smo nekaj časa v prostoru, kjer smo ob vstopu zaznali močan, prijeten ali neprijeten vonj, ga kmalu ne zaznavamo več.
This work is licensed under CC BY-NC-SA 4.0
This work is licensed under CC BY-NC-SA 4.0
ČUTILO ZA VID – OKO
Z očesom ne razločujemo le svetlobo od teme, temveč tudi barvo, obliko, velikost in oddaljenost predmeta, pa tudi njegovo gibanje in premikanje
ZGRADBA OČESA
Šarenica – vsebuje posebno barvilo
Roženica – je prepustna in se nahaja v sprednjem delu zrkla
Beločnica – daje očesu belo barvo
Čutilo za sluh – UHO
Kako slišimo?
Uhelj sprejema zvočne valove, jih prestreza in usmerja v zunanji sluhovod. Tu zadenejo ob bobnič in ga zatresejo. Pri tem zanihajo slušne koščice. Stremence, ki s svojo, zavalovi tekočino v koščenih votlinicah, v katerih je kožnati polž. Valovi tekočine udarjajo od spodaj na kožnega polža. Ob tem udarjajo slušne čutnice ob mrenico, ki je nad njimi. Čutnice se ob teh udarcih zdražijo. Čutnice so zvezane z živčnimi vlakni, ki vodijo do možganov, in tako se zavedamo, da slišimo.
This work is licensed under CC BY-NC-SA 4.0